Pozdravljeni:
Na vaše povabilo vam pošiljam dve pesmi, ki sem jih napisala v sinov spomin. Če se vam katera zdi vredna objave, jo lahko objavite,
Lep pozdrav!
Lep pozdrav!
»Žal nam je za vašo izgubo.« in
v mislih delimo vaše pesmi in jih spremljamo v svetlobo, v onkraj, in v naš vsakdan.
Srečo Vernig
Prišel si prvi zimski dan
v odhajajočem mraku
še ves dremav in rekel
Glej mati sneg
Potlej skupaj stala sva ob oknu
strmela v iskrivi ples kristalov
in srkala ta tihi, beli zven
ki nežno in mehko padal je na naju
Tvojo bit je vsrkalo nebo
in te z božanskim pokom
razpršilo v vesolje,
postal si listje, voda, skala
morje, gora in drevo,
oblik dobil si brez števila
a jaz?
obliko eno le imam in v tej obliki sem brezmejno sama.
Kogar ljubijo bogovi
ga kmalu vzamejo k sebi
to slišala sem mnogokrat
a vendar v meni vrtajoče je vprašanje
si bil poslan v naročje moje
kot dar bogov ali njih prekletstvo
da dal si mi oboje
neskončno radost, ko si bil ob meni
in neskončno žalost ko te več ni.